Škropilni sistem vključuje ključne inšpekcijske dele, kot so prostor za požarno črpalko, stopnišče, sprednja soba dvigala, klet, streha itd., kot tudi naprave za testiranje končne vode; skrbi glede kakovosti, kot so nosilci za cevovod, obešalniki in nastavitve nosilcev proti nihanju. Katere so torej pogoste težave? In kako ga lahko preprečimo?
Pogosta težava 1
Položaj vgradnje indikatorja pretoka vode škropilne cevi avtomatskega brizgalnega sistema ne ustreza zahtevam, razdalja od upogiba cevi in ventila pa ne ustreza zahtevam
Vzroki in posledice: Neizpolnjevanje funkcionalnih zahtev ali povzročanje lažnih pozitivnih rezultatov.
Preventivni ukrepi in ustrezni predpisi: Indikator pretoka vode naj bo nameščen na višini 1,8 m nad tlemi. Indikator pretoka vode mora biti nameščen najmanj 15 cm od kolena in najmanj 60 cm od ventila. Za odpiranje cevovoda je treba uporabiti posebna orodja, pazite, da je odprtina na navpični črti središča cevovoda, in očistite izvrtino cevovoda.
Pogosta težava 2
Signalni ventil brizgalnega sistema je nameščen za indikatorjem pretoka vode in povezan neposredno drug z drugim
Vzroki in posledice: Signalni ventil ni občutljiv in ne more niti prikazati pretoka vode v cevi ter ga oddati v ukazni center požarnega sistema.
Preventivni ukrepi in ustrezni predpisi: Signalni ventil mora biti nameščen na cevovodu pred indikatorjem pretoka vode, razdalja med njima pa ne sme biti manjša od 30 cm.
Pogosta težava 3
Uporabite nepocinkano jekleno cev za avtomatski sistem brizgalk ali uporabite pocinkano jekleno cev s premerom manj kot 25 mm za povezovanje razpršilnih cevi
Vzroki in posledice: Rja v varjeni jekleni cevi ali brezšivni jekleni cevi bo povzročila blokiranje glave brizgalke, izgubila funkcijo avtomatskega brizganja vode in požara ter povečala požarne izgube.
Preventivni ukrepi in povezani predpisi: Avtomatski brizgalni sistem mora uporabljati pocinkane jeklene cevi, premer odcepnih cevi, ki povezujejo brizgalne glave, pa ne sme biti manjši od 25 mm.
Spodnji del mokrega alarmnega ventila in indikator smeri pretoka vode nista opremljena s signalnim ventilom, temveč s skupnim ventilom
Vzroki in posledice: pri popravilu cevovoda zaprite ventil, po popravilu pa ga zaradi neprevidnosti pozabite odpreti. Ko enkrat pride do požara, v cevovodu ni vode, bodo velike izgube.
Preventivni ukrepiin s tem povezani predpisi: Signalni ventili morajo biti nameščeni pod alarmnim ventilom in indikatorjem smeri pretoka vode. Preverite, ali se signal, ko je signalni ventil odprt ali zaprt, vrne v center za nadzor požara. Da bi preprečili napačno delovanje, je na ventil nameščena tudi ključavnica, ki preprečuje nenamerno zapiranje ventila.
Pogosta težava 5
Strešni rezervoar za požarno vodo je priključen na izhodno cev (cev s konstantnim tlakom) mokrega avtomatskega škropilnega sistema ali pa sesalna cev požarne črpalke avtomatskega brizgalnega sistema ni opremljena s filtrirno napravo
Vzroki in posledice: Raznolikost v rezervoarju za vodo ali bazenu vstopi v cevno omrežje, kar povzroči blokado zaprte brizgalne glave ali okvaro alarmnega zvonca ali tlačnega stikala v alarmnem ventilu, kar vpliva na gašenje požara in alarmno delo brizgalk.
Ukrepi za preprečevanje in nadzor ter ustrezni predpisi: cevni izhod avtomatskega brizgalnega sistema za tlačni in dopolnitev. Zagotoviti je treba naprave za filtre za dekontaminacijo.
Pogosta težava 6
Premer cevi se ne ujema s številom brizgalk
Vzroki in posledice: Gradnja ni bila izvedena po projektantskih risbah, brizgalne glave so bile spremenjene oziroma vgrajene bolj v fazi dekoracije, s čimer ni bilo mogoče doseči učinka avtomatskega gašenja požara.
Preventivni ukrepi in z njimi povezani predpisi: Izvedite sekundarno projektiranje v skladu z dekoracijskimi risbami in zahtevami ter izvedite v skladu s projektnimi specifikacijami.
(1) Število standardnih brizgalk, ki jih krmili vsaka distribucijska cev za distribucijo vode na obeh straneh vodovodne cevi, ne sme presegati 8 na svetlobno in srednje nevarnih mestih. Na mestih hude nevarnosti in skladiščne nevarnosti jih ne sme biti več kot 6.
(2) Število standardnih brizgalk, ki jih nadzorujejo vodovodne cevi za distribucijo vode in cevi za distribucijo vode na mestih z lahko in srednje nevarnostjo, ne sme presegati določil v tabeli 5-1.
Tabela 5-1
Število standardnih brizgalk, ki jih nadzorujejo razvodne cevi za vodo in vodovodne cevi na lahkih in srednje nevarnih mestih
| DN (mm) | 25 | 32 | 40 | 50 | 65 | 80 | 100 |
| svetlobna nevarnost | 1 | 3 | 5 | 10 | 18 | 48 | |
| srednje nevarnosti | 1 | 3 | 4 | 8 | 12 | 32 | 64 |
Pogosta težava 7
Lokacija, višina in oddaljenost škropilnika od ovir ne ustrezajo zahtevam
Vzroki in posledice: Zaradi spremembe dekoracije ter velikosti in uporabe prostora se je položaj brizgalne glave sorazmerno spremenil, tako da površina škropilne glave ne more ustrezati zahtevam projektne specifikacije in učinek avtomatske brizgalne glave gašenje požara se zmanjša.
Preventivni ukrepi in ustrezni predpisi: "Kodeks za načrtovanje avtomatskega brizgalnega sistema" GB50084-2001 (izdaja 2005) določa:
(1) Razen za stropne brizgalne in brizgalne, nameščene pod stropom, razdalja med pokončnim tipom in obesnim standardnim škropilnikom ne sme biti manjša od 75 mm in ne večja od 150 mm.
(2) Kadar so škropilniki nameščeni na ravnini pod spodnjo površino tramov ali drugih ovir, razdalja med brizgalno ploščo in zgornjo ploščo ne sme biti večja od 300 mm, navpična razdalja med brizgalno ploščo in spodnjo površino pa ne sme biti večja od 300 mm. ovir, kot so tramovi, ne smejo biti manjše od 25 mm in večje od 100 mm.
(3) Pri razporeditvi škropilnikov med gredmi morajo upoštevati določbe 7.2.1. člena tega zakonika. Kadar je res težko, razdalja med brizgalno ploščo in zgornjo ploščo ne sme biti večja od 550 mm. Za brizgalke, ki so razporejene med nosilci, če razdalja med brizgalno ploščo in zgornjo ploščo brizgalke doseže 550 mm in še vedno ne more izpolnjevati zahtev člena 7.2.1, se pod spodnjo površino grede namesti dodatna škropilna naprava. Navpična razdalja med brizgalno glavo pod ploščo z gostim rebrastim žarkom, brizgalno ploščo in spodnjo površino plošče z gostim rebrastim žarkom ne sme biti manjša od 251 nm in ne večja od 100 mm.
(4) Na mestih, kjer zračna višina ne presega 8 m in so prečni nosilci razporejeni z razmikom največ 4 X 4 (m), se lahko med nosilci namesti en brizgalnik, vendar mora intenzivnost brizganja vode še vedno ustrezati določbe tabele 5.0.1.
(5) Škropilna glava mora biti nameščena pod streho ali spuščenim stropom, kjer je enostaven za stik z vročim zrakom ognja in omogoča enakomerno porazdelitev vode. Če je v bližini škropilnika ovira, mora biti v skladu s projektno specifikacijo za razdaljo med brizgalko in oviro ali dodati brizgalno za kompenzacijo intenzivnosti brizganja vode.
(6) Kadar so v zamašeni strehi in tehničnem vmesnem sloju gorljivi materiali z zračno višino več kot 800 mm, je treba namestiti škropilne naprave.
(7) Kadar je avtomatski škropilni sistem nameščen v lokalnem prostoru, se škropilniki namestijo na zunanji strani hodnika oziroma komunikacijske odprtine, ki je povezana s sosednjim prostorom brez avtomatskega brizgalnega sistema.
(8) Kjer je nameščen prepustni strop, je treba brizgalne glave razporediti pod strop.
(9) Kadar je širina ovir, kot so tramovi, prezračevalne cevi, v vrstah razporejene cevi, mostovi itd., večja od 1,2 m, je treba pod njimi dodati brizgalke. Če je nad dodatno šobo reža, je treba namestiti ploščo za zbiranje toplote.
(10) Za navpične stranske brizgalke razdalja med brizgalno ploščo in zgornjo ploščo ne sme biti manjša od 100 mm in ne sme biti večja od 150 mm, razdalja od zadnje stene pa ne sme biti manjša od 50 mm in mora ne sme biti večji od 100 mm. Razdalja med brizgalno posodo brizgalke vodoravne stranske stene in zgornjo ploščo ne sme biti manjša od 150 mm in ne večja od 300 mm.
Pogosta težava 8
Avtomatski brizgalni sistem je neposredno povezan z odcepno cevjo brizgalke na glavni cevi
Vzroki in posledice: Iztok vode neposredno vlečenih šob presega projektno moč vode, zaradi česar izhod vode drugih šob ne izpolnjuje projektnih zahtev, kar vpliva na celoten učinek gašenja požara.
Preprečevalni in nadzorni ukrepi ter s tem povezani predpisi: Škropilnik mora razumno razporediti izhodno vodo v skladu z zahtevami zasnove, priključnega položaja brizgalke pa se ne sme poljubno spreminjati.
Pogosta težava 9
Cevovodi sprinklerskega sistema uporabljajo jedra ali spoje na napačni lokaciji
Vzroki in posledice: Cevovod je nagnjen k puščanju in poškodbam, kar vpliva na normalno gasilsko delo.
Preprečevalni in nadzorni ukrepi ter s tem povezani predpisi: pri spremembi premera cevovoda je treba uporabiti reducirne spoje, cevna jedra pa se ne smejo uporabljati na kolenih cevovodov. Cevi z nazivnim premerom, večjim od 50 mm, ne smejo uporabljati spojk.
Pogosta težava 10
Ventil med mokrim alarmnim ventilom in alarmnim zvoncem zakasnitvenega stikala je zaprt ali pa ojnica alarmnega zvonca ni prožna
Vzroki in posledice: Ko je požarni alarmni ventil odprt, skozi cev ne teče voda skozi alarmni zvonec, zaradi česar alarmni zvonec ne deluje, stikalo za zakasnitev pa ne more alarmirati požarnega centra, kar zamuja gašenje požara.
Preventivni ukrepi in ustrezni predpisi: Ventil med mokrim alarmnim ventilom in alarmnim zvoncem zakasnitvenega stikala mora biti odprt, ojnica z alarmnim zvoncem pa mora biti prožna in normalna
